Vitamin K

Vitamin K celi rane

Ta hranilna snov skrbi za izravnano vsebnost protrombina, str- jevalca krvi. Brez vitamina K rane nezadržno krvavijo, ker krvi primanjkuje ustreznih strjevalnih sestavin. Raziskovanje vitamina Kje bilo dolgo ovirano, ker ni bilo na voljo pravih analitičnih postopkov. Šele nekaj let poznamo tehnično visoko razvite naprave, s katerimi lahko natančno opazujemo delovanje tega zanimivega vitamina.

Biološka snov z izjemnimi vrlinami

Očitno je bila včasih edina omembe vredna lastnost vitamina K uravnavanje strjevanja krvi. Toda fiziologi so ugotovili, da vitamin K vsebuje doslej neznano aminokislino, ki nastaja v jetrnih celicah iz glutaminske kisline. Vitamin K ima pomembno vlogo pri presnovi kosti, vezivnega tkiva in pri delovanju ledvic. Tu sodeluje pri vgradnji in presnovi kalcija in je navzoč pri skupnem učinkovanju kalcija in vitamina D. V pljučih in srcu so dokazali pomembne beljakovinske snovi, ki lahko nastajajo samo ob sodelovanju vitamina K.

Svarilna znamenja ob pomanjkanju vitamina K

• želodčne in črevesne motnje,
• krvaveče rane, ki se počasi celijo,
• krvavenje iz nosu,
• krvavenje dlesni,
• utrujenost,
• menstrualne težave

Vitamin K je pomemben za

• strjevanje krvi,
• celjenje ran,
• kopičenje ogljikovih hidratov,
• zdrave zobe,
• delovanje jeter,
• življenjsko moč,
• gradnjo kosti.

Koliko vitamina K potrebuje telo?

Vitamin K se, kakor vitamini A, D in E, topi v maščobah. Torej je zdrava presnova maščob za delovanje vitamina K v presnovi zelo pomembna, predvsem ker ga telo iz narave prejema v manjših količinah. Zadošča, da imamo na kilogram telesne teže nakopičeno milijoninko grama vitamina K. Ta hranilna snov pomaga v celice vgrajevati in kopičiti ogljikove hidrate in podpira delovanje jeter.

Od kod dobivamo posebno veliko vitamina K?

Vitamin K dobivamo bodisi s hrano ali ga črevesne bakterije us-tvarjajo same. Posebno veliko ga vsebuje zelena listnata zelenjava, na primer solata. Toda tudi mleko, jogurt, rumenjak, morske ribe ali ribje olje so dobri viri vitamina K.

Na žalost pa črevesje različno sprejema vitamin K. Glede na delež maščobe v hrani in navzočnost žolčnih kislin ga lahko sprejme od 10 do 90 odstotkov. Kdor črpa maščobe pretežno iz klobas in cvrtja, dobi iz hrane le malo vitamina K. Ker je ob tem napadena črevesna flora, je pomanjkljivo tudi nastajanje vitamina K v črevesju. Ob tem so zaskrbljujoči na primer menstrualni krči, dolgo trajne krvavitve ali črno blato zaradi krvavitev iz želodca ali črevesja.

Rane se zacelijo

Vitamin K potuje v krvi po isti poti kakor drugi, v maščobah topni vitamini. Shranjuje se v jetrih, vendar se presnavlja hitreje kakor drugi vitamini. Na dan ga potrebujemo od 50 do 100 mikrogramov. Ta odmerek pa moramo vsakih 24 ur obnoviti. Jetra shranijo približno polovico vitamina K iz hrane, imenovanega filokinon, in polovico pridelanega v črevesju, ki se imenuje menakinon.
Majhne molekule vitamina K poženejo v jetrnih celicah izgradnjo protrombina, snovi, ki strjuje kri. Protrombin torej skrbi za strjevanje krvi. Narava je zaupala to življenjsko pomembno nalogo čisto posebnemu vitaminu.

Dnevne potrebe po vitaminu K

• Celo pri čisto majhnem vnosu vitamina K, pri samo 0,03 milijoninkah grama na kilogram telesne teže, ustvari naše telo dovolj strjevalne snovi, če je potrebno.
• Toda izčrpavanje protrombina se spričo zahodnjaških prehranskih navad veča in utegne postati pogubno, če se pridružijo črevesne motnje, driska, slaba presnova maščob in zloraba zdravil.
• Novorojenčki pogosto trpijo zaradi pomanjkanja vitamina K in so zato bolj dovzetni za krvavitve.
• Zelo dobra dobavitelja vitamina K sta sojino in olivno olje.

Presegajo ju vsekakor listnata zelenjava, na primer zelje (zlasti kislo), in začimbna zelišča, na primer peteršilj, katerega kilogram vsebuje do pet tisočink grama vitamina K.

Vsebnost vitamina K